So long suckers!

Prst v usta in gremo.
*****************************
Ugly girls and boys. Take me for a mojito or two.

Prst v usta in gremo.
Zdiš se mi neznosno lep.
Udarla te bom ali pa pobruhala.
V spanju brusim zobe in on me stisne za čeljust in pravi:
NEHAJ!
Tut js si to pravim, pa ne morem.
Teče kot najbistrejši potoček in klokota klokokokokokoče ooo če,
in če hoče,
dobi kar hoče.
Tut js sm taka,
samo včasih nevem, kaj hočem.
Pa se mi zdi, da bi poželela napačno stvar in potem je
nočem.
Nočem je, me slišiš?!
Kaj spremeni, če so si starši želeli otroka ali ne?
Najbrž nič, samo ljubezen a priori.
Globok jarek si izkoplješ in vanj posadiš rožice in Uršula ždi v potoku
nora.
Nora in nič manj kot jast ali ti.
Jem rupurut, ker mi je to dobr.
Kreda dobrega okusa in daj mi lajf
na kredo.
Včasih delam ŠŠŠššŠŠ in SSsssSs pa tudi R znam reči precej infantilno.
Potem spet drugič govorim kot prizadeta 7-letnica
in se počutim še kar kul,
ker mi ni treba bit to, kar sem,
ker tega res nwm.
Pokazala je svoje prave barve,
svoj pravi obraz!
Grem. Greš in grema.
Bedarija skoz in čez,
še vedno se te bojim, ker ne poveš, kaj misliš,
draga prijateljica.
Samo prijazna si.
Vejica.
Tudi jast.
Taka sem, kot vsi na svetu, in nikoli ne pozabim.
Ugly girls and boys. Take me for a mojito or two.
***********************************

Personal Jesus

Henri Matisse: Odaliska z magnolijami (1923-1924)

Glej. Odprla bom Wordov dokument, čisto prazen, čist in tesnobno lep, in pričela pisati. Tako enostavno bo to. Pisala bom o objektih, ki si jih bom izbirala, o ljudeh, ki jih ne poznam in svetu, ki se mi zdi domač in obvladljiv. Priznaj, da ni na svetu nič nenavadnega. Prazna bom in bom pisala. Pisala bom in se počutila izvrstno. Stiskala in kremžila bom ljubka majhna usteca, moji prsti bodo tekli po tipkovnici, vmes se bom ustavila in napela močno žilo na hrbtu mojih dlani, ker se mi zdi to umazano, raztrgano, umetniško, dekadentno in lepo. Napela bom tisto modro žilo na vsaki roki nad kostmi in bom zelo zadovoljna sama s sabo. Lepa zapestja imam. Tipke bodo še naprej tekle in pisale, kaj menim o svetu. Ujela se bom med vrstice in pozabila živeti. Iskala bom po lastnih kotičkih duše misli, ki sem jih kdaj posedovala, prevzela in zavrgla, gnetla bom ljubke prežvečene besedne zveze, ki še za berila niso kaj prida. Ko bom napisala besedo duša, se bom trikrat boksnila v trebuh in porezala po obrazu. Pogrezala se bom vase, od ljudi, pogrezala v svojo umazano žimnico. Želela si bom živeti nekdaj davno od danes. Ko bom trikrat pozabila, da sem bila kdaj tvoja, te bom spet lahko imela rada. Odkradla bi se k tebi v noči in zaspala na tvoji postelji zvita v klopčič otroka. Ni otroka v meni in moje velike oči so samo zato, da gledam v svet, ki ga nihče ne zna opisati. Oprosti. Okregala sem lasten slog in poskusila biti nekdo drug. Zdaj nisem niti jaz in on naj počiva v miru. Pošlji ga tudi k meni. Nič ne glej, tu je kos mene, roža mojih prsi. Magnolija odcveti opolnoči v moji ljubki melodrami. Hvala.

Lingerie

Matej Sternen: Dama s korzetom (s. a.)

Grem po novo spodnje perilo. I'm not fat, I'm boxy. Tud vi potrebujete oddih. Bajbaj, konc sm! For now, my lovely.

Gotham city

Mark Požlep: Breakthrough (2007)

Mi2.

Time is relative

Jean Béraud: Au café (s. a.)

V Ljubljani je čas za kofetkanje in ostale pizdarije.

I like

Philip Taaffe: We Are Not Afraid (1985)

NIČESAR! Razen sebe, a ne?

Smisel življenja

Andy Warhol: Cvetlice (1964)

Dokončat dokončat dokončat morm morm dokončat tale blog in it med rožice rož ice icerožice dokončat. Pejt z menoj.